Zgodovina kluba

Nedelja 29.11.2009

Mesec je naokoli in čas je za novo poglavje o zgodovini SK Domel in FIS tekmah na Soriški planini. Značilnosti obdobja, ki ga bomo danes opisovali je bilo Tovarištvo (kar je danes zelo pozabljen pojem), Srčnost in nočni slalom v Železnikih.

Strm'ca

Janez Demšar, mednarodni sodnik alpskih in nordijskih disciplin in dolgoletni član društva, ima na STRMICO take spomine

Strm'ca – že samo ime pove, da je to strmo pobočje, ki se je uporabljalo za košnjo trave. Leži severozahodno, to je pozimi na senčni strani. Dviga se tik za cerkvijo sv. Antona proti Škovinam in dalje proti Študel vrhu. Višinska razlika med vrhom senožeti in dnom je bila cca. 200 metrov, danes pa je že več kot 60% zaraščene z grmovjem. Lastnika senožeti sta Markelj in Kalan s Škovin...

Zime so bile v preteklosti radodarne s snegom. Ko so se pojavile prve smuči, so se korajžni fantje: Fajglnov Tone, Knalov Jenko, Škovinsk Joža in drugi spuščali po celem snegu, z vrha senožeti do doline. Predvsem je bil to samo spust, brez zavijanja...

Po letu 1950, ko se je ustanovilo telovadno društvo Partizan, je začela delovati smučarska sekcija. Prvi smučarji s skromno opremo so bili Žumrovi fantje, Fajfarjevi s Škovin, Špendalov Tone, Mežnarjev Jernej, Maluzov Jože in drugi. Organizirale so se društvene tekme...

Smučarska sekcija pri TVD Partizan je organizirala tečaje smučanja. V tem času se ni dobilo smuči in če so bile, so bile zelo drage. Prve smuči so bile Debeljakove iz Kranja. Kasneje pa Elanove iz Begunj...

Zadostovalo pa ni smučanje samo podnevi. V klubu-smučarski sekciji je bilo veliko ljubiteljev smučanja, ki sami niso smučali. Porodila se je misel, da bi smučišče osvetlili. 1961. leta so v tovarni Niko člani v popldanskem času izdelali reflektorje z navadnimi 500W žarnicami. Postavili so se drogovi ob progi in napeljali smo elektriko. Bil je enkratni pogled iz Železnikov, s Češnjice in s Studena, ko se je v Strm'ci svetilo, po smučišču pa so švigali smučarji...

No, ker ta svetloba ni bila najboljša, je sekcija v letu 1963 sklenila, zadolžila pa Janeza Koblarja, kot člana odbora, da se nabavijo fluorescenčne svetilke. G. Koblar je s pomočjo takratnega zdravnika dr. Reška »nafehtal« 12 fluorescenčnih luči, kot so za javno razsvetljavo. Postavili so se novi drogovi in razsvetljava je še bolj odsevala po dolini. Lahko rečemo, da je bilo to prvo razsvetljeno smučišče v Evropi, če ne na svetu.

Koliko je bilo vloženega dela v postavitev drogov, napeljavo elektrike, montažo...

Na teh spominskih tekmah je nastopala vsa smetana takratnih časov. Od legendarne Slave Župančič, Petra Lakote, Križaja, Pusto Šlemska in drugih olimpijskih udeležencev, do naše izbrane vrste: Avgota, Majdnka, Gartnerjev, Osenčiča in drugih pomembnih, ki so mi ušli iz spomina...

Peš na Ratitovec čez Razor

Več pa prihodnjič...

Četrtek 29.10.2009

Naj danes nadaljujemo v slogu prejšnjega članka, tokrat govorimo o mažah, drugi opremi in treningih.

Zanimivo branje...

Maže in "špichoze"

Tudi maže so bile povod za različne študije. Masa iz stopljenih žogic za namizni tenis je zapolnila poškodbe in odrgnine na smučeh. Navadni vosek z različnimi dodatki, kot sta bila katran in  smola, pa je naredil smuči hitrejše. Kako se jim je ves trud ob pripravah na tekmo obnesel in kako hitri so bili, so jim takrat kazale še ročne ure. Na splošno je bilo na tekmah tudi precej odstopov in diskvalifikacij.

Značilna smučarska obleka: "špichoze", pulover – vsaj 1 kg volne naj bi  bilo v njem, in volnena kapa. Na določenih republiških tekmah so zahtevali še čelado in očala. Ponavadi so si jih sposodili kar od motoristov.

Tehnična komisija, Strokovni svet za alpske discipline, Ljubljana je vsako leto pošiljala programe treningov za poletne mesece. V uvodniku je bilo zapisano :
"Po končanem aktivnem odmoru pričnemo z mesecem julijem z načrtno vadbo – treningom. V tem času se mora smučar – tekmovalec postopoma privajati na intenzivnejše napore na treningih in tekmovanjih. Zavedati se mora, zakaj trenira in vedeti mora, kaj je cilj treniranja."

Tako načrtovane vadbe med našimi tekmovalci ni bilo veliko. Večina tekmovalcev je bila vključena še v druge športe: atletiko, rokomet, nogomet. Za vzdrževanje kondicije so šteli tudi razna domača fizična dela. Precej so prehodili peš ali pa se peljali s kolesom.

Čestitke Jerneju Osenčiču

Več prihodnjič...

Nedelja 18.10.2009

Naj za prvi članek o FIS tekmovanjih povzamemo dogajanje v letu 1962, ko so tako tekmovalci TVD Partizan Selca in TVD Partizan Železniki, na tekmo v Kranjsko goro prišli enotno opremljeni z "markerji":

Tekmovalci iz Selške doline opremljeni z „markerji“

Vezi so bile v začetnem obdobju problem in so dale veliko misliti našim tekmovalcem. Različni poizkusi izboljšav  niso dali velikih rezultatov, denarja za nakup boljših vezi, ki so bile sicer  že na trgu, pa ni bilo.  Filip  je poznal svoje fante in si je za par dni sposodil vezi Marker. Tone in Rajko sta si vezi ogledala. Tone je pripravil nekaj skic, Rajko pa orodje in sta vezi izdelala. Njuni izdeki so bili namenjeni za smučarje selškega Partizana. A glej, vzporedno  je na sosednjem stroju Tone Lotrič izdeloval "marker" za konkurenčno ekipo iz Železnikov. Na prvo tekmo z novimi vezmi so se odpravili v Kranjsko Goro in nemalo so se jim čudili, ko so bili tekmovalci iz Selške doline tako enotno opremljeni z "markerjem".

Sliki prikazujeta prve doma izdelane vezi Marker